Radioklub v Mežici je bil ustanovljen kot sekcija Ljudske tehnike krajevnega odbora OF Mežica, 18. maja 1949 leta. V začetku seveda ni bilo na razpolago ustreznih aparatur in je bila glavna dejavnost kluba konstruktorstvo. Tako so pod vodstvom g. Logar Ernesta v elektrodelavnicah v Žerjavu izdelali prvi KV oddajnik in sprejemnik

Že v letu 1955 so se na kratkih valovih pričeli oglašati Pip-3SY (S51SY), Karli –3SX (S51SX) in Jože –3WO (S51WO) pod pozivnim znakom YU3EST (pred tem YU3RKM). Počasi se je nabralo še nekaj operaterjev, vendar naš radioklub nikoli ni bil zelo močan po številu članov. Klub temu pa smo takrat dosegli nekaj lepih uspehov, npr. 3. Mesto v pokalu SRJ 63, pa tudi nekaj vidnih uvrstitev v Pohorje memorialu in drugih tekmovanjih.

Stalno smo skrbeli za vključitev mladine v naše delo, tako smo klub velikim osipom ob tečajih operaterstva in kasnejših prenehanjih posameznikov imeli jedro operaterjev, ki je skrbelo, da je bil znak YU3EST vedno prisoten na kratkem valu.

Tudi na UKV področju se je kmalu začela ekperimentalna dejavnost, saj smo že leta 1960 z doma izdelanimi aparaturami prenašali smučarske tekme s Pece. Žal pa je potem aktivnost nekoliko zamrla zaradi problemov pri vzdrževanju in nabavljanju aparatur za to področje.

Na KV takšnih problemov ni bilo toliko, zato je bila tudi aktivnost nekoliko večja. Nova vzpodbuda za delo je bila TRIO TS 510, prva tovarniška aparatura v klubu, ki smo jo dobili leta 1968. Z njo smo delali do leta 1976, ko smo dobili sodobnejšega ATLAS 350 XL. Atlas nam je služil vse do jakostnega eksperimenta v koncu osemdesetih, ko sta bila 2KW izhoda zanj le nekoliko preveč in zamenjal ga je ICOM IC728.

Istočasno z Atlasom smo dobili tudi YAESU FT-225R, s katerim smo se po daljšem premoru zopet pojavili na UKV-ju. Sodobna oprema pa je privabila v klub tudi novo generacijo operaterjev, ki so se s pomožne lokacije na Peci pričeli vključevati v UKV tekmovanja. Rezultati so pokazali, da je Peca idealna za delo na UKV. Z novo in boljšo opremo pa jo nameravamo spremeniti v našo stalno postojanko.

Leta 1983 smo bili organizator Pohorje memoriala z zaključno prireditvijo v Mežici, aprila 84. Da je prireditev uspela v polni meri, pa gre zahvala g. Adiju Plazniku (S51SV).

Z osamosvojitvijo Slovenije smo dobili tudi nov klicni znak S59EST, ter po svojih močeh pomagali pri promociji in razpoznavnosti naše nove države.

V klubu smo zelo ponosni tudi na Andreja Souventa (S51BW), ki je soavtor priročnika za radioamaterje in avtor informacijskega sistema izpitnih vprašanj za radioamaterske izpite. Andrej pa je tudi postavil strežnik lea.hamradio.si, ki ga sedaj tudi upravlja.

V radioklubu EST smo posneli in nato preko Andreja v vesolje poslali prvi pozdravni govor v SLOVENSKEM JEZIKU, ki se je kadarkoli predvajal na kateremkoli satelitu. (neuradno bi lahko rekli, da je to prvi slovenski glas v vesolju)

Ves čas vojne v BiH, pa smo se člani EST-ja posvetili tudi pomoči beguncem, ki so bili nastanjeni v zbirnam centru v Mežici in okolici ter preko KV zvez posredovali preko 300 sporočil. Takrat smo bili radioamaterji edina vez med begunci in njihovimi svojci, ki so ostali ujeti v vojno vihro.

Na tem mestu bi se radi zahvalil vsem takrat sodelujočim članom, kakor tudi vsem kolegom v Bihaču, Doboju, Maglaju, Sarajevu, Tuzli, Zenici, in še premnogih krajih.